Leto dni je minilo odkar sem prvič stopila na ta majhen (17 km po diagonali), od kopna najbolj oddaljen otok (Hrvaška). Tudi drugič me je enako fasciniral- pravljične plaže (Srebrna, Stiniva), svojevrstna kultura, ki se prepleta z burno preteklostjo Grkov, Rimljanov, Angležev in drugih ljudstev ter prijetni domačini- vse to daje otoku svojevrsten čar. Zdi se, da je otok (po enem letu) ostal nedotaknjen. Edino, kar je drugačno, so nabrani spomini.